KROS

Že prejšnji teden se je osem članov našega razreda spravilo v KUL-ezijski avtobus in JUHEJ, gremo na Krpanov kros v Velike Lašče. (Pravzaprav nas je bilo devet, ampak učiteljica N. je šla samo navijat.) Teka smo se zelo veselili. Res, da je na štartu nekaj nervoze in prerivanja, pa preteči vso progo tudi ni mačji kašelj, ampak pogum velja! Sploh je pa že znana reč, da je med nami kar nekaj odličnih tekačev...

Priprava je zelo pomembna. (Mašnica mora biti trdno zavezana, če ne gre čevelj po svoje.) Imamo nekaj treme, ampak saj se tega ne opazi, a ne?

Ta hip je lahko še prav vsak prvi...

Ne glede na to, kako velik si in kako dolge noge imaš, naša Lara teče in koplje tako dolgo, dokler pred njo ni nikogar več.

Povsod je lepo, a na cilju je najlepše.

Naša junakinja Lara. In mi smo bili tako srečni, kot da je to medalja vseh nas. Juretu se je odličje za las izmuznilo, saj je bil četrti. Bravo, naši! J-U-H-E-J! za vse, ki smo sodelovali in premagali progo.

Drugo leto pa spet v boj!

(VEČ SLIK S KROSA)