V DVORANI GORSKEGA KRALJA

V sredo, 23. maja tega leta, smo se odpravili v pravljično deželo - v DVORANO GORSKEGA KRALJA (mimogrede, najdete jo v Cankarjevem domu s pomočjo Zveze glasbene mladine Slovenije). Tam smo se srečali z mačkami, jagimi babami, škrati, palčki in drugimi nenavadnimi bitji, predvsem pa smo uživali ob čudoviti glasbi izpod spretnih prstov Simfoničnega orkestra Slovenske filharmonije, ki ga je vodil mladi dirigent ??? . (Ojej, pozabili smo njegovo ime, vemo pa, da je bil Japonec in da so ga glasbeniki zelo ubogali.)

Spoznali smo se z različnimi družinami glasbil. Presenetilo nas je, da se je med njimi znašel tudi mali triangel, s katerim večkrat muziciramo mi v razredu. Pravzaprav ga je bilo včasih celo najbolj slišati.

Zaplesali so nam tudi baletni plesalci. Enkrat se je volk spravil na Rdečo kapico in jo na koncu tudi ujel. Ampak mi ne verjamemo, da bi kdo na svetu sploh mogel v resnici pojesti tako ljubko deklico.

Kot pravi Neža, smo se vsi zelo potrudili: glasbeniki, da so dobro igrali; dirigent, da je močno mahal s svojo paličico, plesalci, da so visoko skakali po špičkah; povezovalec, da ni zamešal veznega besedila; učiteljice, da so varno pripeljale otroke na predstavo in z nje; otroci, da so tiho poslušali. In zato smo se lahko vsi z vsem srcem potopili v valove harmonij in zvokov, ki so napolnili dvorano do vrha (s kupčkom!), ter se prepustili užitku.

Med koncertom smo se tudi pošteno nasmejali. Le kdaj in kje so fotografirali vse tiste smešne coprnice in vilinčke?

V šoli smo svoje vtise strnili v besede SUPER, MEGA, ENKRATNO, MI BI ŠE in podobno. In če bi lahko, bi nekateri od nas še danes sedeli v dvorani in poslušali in poslušali...

P.s.: Je kdo opazil gorskega kralja?