SLOVO

Vsi juhejčki že pridno počitnikujemo (mi smo zmeraj pridni, ni res?), tule pa objavljamo še majčken spominček na našo zadnjo prireditev v razredu, na kateri smo izvedli pravi manjši koncert za starše in jim pokazali, da niso pomembni samo računi, nareki, obnove in eksperimenti..., ampak tudi petje, muziciranje in druge reči iz sveta umetnosti. Zelo lepo nam je šlo, sploh pa smo se razveselili čestitk za celoletno delo in spričeval. Seveda je bila medalja zlati sonček med najpomembnejšimi.

Po treh letih smo se poslovili in si obljubili, da se ne bomo pozabili. (Itaaaak!) Bilo je lepo, zelo lepo, ampak časi, ki prihajajo, so novi, sveži in drugačni. Hitimo naprej, radovedni in veseli, v naših pisanih srčkih pa nosimo popotnico toplega in dobrega.

Takole smo pozirali za naše občudovalce. Slave smo imeli po kakšnih 23 sekundah čisto dovolj in prepustili smo se veselju ob zaključku šolskega leta. Dinov očka je pripravil tudi video posnetke našega nastopa. Ogledate si jih lahko s klikom na besedo HOPSASA (v ljub spomin na našega Sivčka, ki še vedno čaka na rojstnodnevna darila, ki ne bodo počila in jih ne bo nihče polizal, na torto in na tralala...).

HVALA ZA VZPODBUDO, POMOČ IN ZAUPANJE, DRAGI STARŠI! Vsem delavnim ljudem naše ljube 100% KUL-ezije želimo skrajno lenuharske in zabavne počitnice. Zaslužili smo si jih, kajne? (Pa dober ribolov!)